Povzetek: Pozitivni človeški vokali, kot je smeh, ki prihajajo z leve strani poslušalca, sprožijo močnejšo aktivnost v slušni skorji možganov.
Raziskovalci so s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) spremljali odziv možganov na različne vrste zvokov iz različnih smeri pri desničarjih. Največjo aktivacijo v primarni slušni skorji so opazili, ko so udeleženci poslušali pozitivne vokalizacije, ki so prihajale z leve strani, v primerjavi s sprednjo ali desno.
Ta ugotovitev lahko pomeni, da se narava, čustvena valenca in prostorski izvor zvoka najprej obdelajo v primarni slušni skorji.
Ključna dejstva:
- Pozitivni človeški zvoki, kot je smeh, ki prihajajo z leve strani, povzročijo močnejšo aktivnost v možganski slušni skorji.
- Ta močna aktivacija ob zvokih s pozitivno čustveno valenco se pojavi v primarni slušni skorji obeh možganskih hemisfer.
- Očitna prednost možganov za pozitivne vokalizacije z leve strani še ni pojasnjena z vidika evolucijskega pomena ali pojava med človeškim razvojem.
Vir: Frontiers
Zvoki, ki jih slišimo okoli sebe, so fizično opredeljeni s svojo frekvenco in amplitudo. Vendar imajo zvoki za nas pomen, ki presega te parametre: zaznavamo jih lahko kot prijetne ali neprijetne, zlovešče ali pomirjujoče, zanimive in bogate z informacijami ali le kot hrup.
Eden od vidikov, ki vplivajo na čustveno "valenco" zvokov, torej na to, ali jih zaznavamo kot pozitivne, nevtralne ali negativne, je, od kod prihajajo.
Večina ljudi meni, da so bližajoči se zvoki, ki se jim približujejo, bolj neprijetni, močni, vznemirljivi in intenzivni kot oddaljujoči se zvoki, zlasti če prihajajo od zadaj in ne od spredaj.
Ta pristranskost bi lahko imela verjetne evolucijske prednosti: za naše prednike v afriški savani bi zvok, ki bi se jim približal izza njihovega ranljivega hrbta, lahko pomenil, da jih zasleduje plenilec.
Švicarski nevroznanstveniki so zdaj dokazali še en vpliv smeri na čustveno valenco: na pozitivne človeške zvoke, kot so smeh ali prijetni vokali, se močneje odzovemo, če prihajajo z leve strani.
"V tem članku smo pokazali, da človeški vokali, ki sprožijo pozitivne čustvene izkušnje, povzročijo močno aktivnost v slušni skorji možganov, kadar prihajajo z leve strani poslušalca. To se ne zgodi, kadar pozitivne vokalizacije prihajajo s sprednje ali desne strani," je povedala prva avtorica Dr. Sandra da Costa, znanstvena sodelavka na EPFL v Lozani v Švici.
"Pokazali smo tudi, da vokalizacije z nevtralno ali negativno čustveno valenco, na primer pomenljivi samoglasniki ali prestrašeni kriki, in zvoki, ki niso človeške vokalizacije, nimajo te povezave z levo stranjo."
Od erotičnih vokalizacij do tiktakajoče bombe
Da Costa in sodelavci so s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) primerjali, kako močno so se možgani 13 prostovoljcev odzivali na zvoke, ki so prihajali z leve, sprednje ali desne strani.
To so bile ženske in moški sredi dvajsetih let, vsi so bili desničarji in nihče od njih ni imel glasbene izobrazbe.
Raziskovalci so primerjali odziv možganov na šest kategorij zvokov: poleg pozitivnih človeških vokalizacij, kot so erotični zvoki, so predvajali tudi nevtralne in negativne vokalizacije, kot so nesmiselni samoglasniki in prestrašen krik, ter pozitivne, nevtralne in negativne nevokalizacije, kot so aplavz, veter in tiktakajoča bomba.
Da Costa et al. se je osredotočil na možganska področja, za katera je znano, da so pomembna za zgodnje faze procesiranja zvoka, tj. primarni slušni področji A1 in R, okoliška druga slušna področja v zgodnjih fazah in "glasovno področje" (VA). Vsako od teh področij se nahaja v levi in desni možganski hemisferi.
Rezultati so pokazali, da sta A1 in R v obeh hemisferah maksimalno aktivna ob poslušanju pozitivnih vokalizacij, ki prihajajo z leve strani, in veliko manj ob poslušanju pozitivnih vokalizacij, ki prihajajo s sprednje ali desne strani, nevtralnih ali negativnih vokalizacij ali nevokalizacij.
Slušna skorja diskriminira pozitivne vokalizacije z leve strani
"Močna aktivacija ob vokalizacijah s pozitivno čustveno valenco, ki prihajajo z leve strani, poteka v primarni slušni skorji obeh hemisfer: prvih območjih v možganski skorji, ki sprejemajo slušne informacije.
"Naše ugotovitve kažejo, da se narava zvoka, njegova čustvena valenca in prostorski izvor najprej prepoznajo in obdelajo tam," je povedala soavtorica Dr. Tiffany Grisendi.
Poleg tega se je območje L3 v desni hemisferi, ne pa njegov dvojček v levi hemisferi, močneje odzivalo na pozitivne vokalizacije, ki so prihajale z leve ali desne, v primerjavi s tistimi, ki so prihajale od spredaj. Nasprotno pa prostorski izvor zvoka ni vplival na odziv na nevokalizacije.
Evolucijski pomen nagnjenosti naših možganov k pozitivnim vokalizacijam, ki prihajajo z leve strani, je še vedno nejasen.
Glavna avtorica profesorica Stephanie Clarke s klinike za nevropsihologijo in nevrorehabilitacijo v univerzitetni bolnišnici v Lozani je povedala: "Trenutno ni znano, kdaj se med človeškim razvojem pojavi preferenca primarne slušne skorje za pozitivne človeške vokalizacije z leve strani in ali je to edinstvena človeška značilnost.
"Ko bomo to razumeli, bomo lahko ugibali, ali je to povezano s preferenco rok ali asimetrično razporeditvijo notranjih organov."
O tej novici o raziskavah na področju slušne nevroznanosti
Avtor: Mischa Dijkstra
Vir: Frontiers
Kontaktna oseba: Mischa Dijkstra - Frontiers
Slika: Sliko je posodil Neuroscience News
Izvirna raziskava: Odprti dostop.
"Čustveni zvoki v prostoru: asimetrična zastopanost v zgodnjih slušnih območjih" Sandra da Costa et al. Na mejah nevroznanosti
Povzetek
Čustveni zvoki v prostoru: asimetrična zastopanost v zgodnjih slušnih območjih
Dokazi iz vedenjskih študij kažejo, da lahko prostorski izvor zvokov vpliva na zaznavanje čustvene valence.
Z uporabo 7T fMRI smo raziskali vpliv kategorij zvoka (vokalizacije; nevokalizacije), čustvene valence (pozitivna, nevtralna, negativna) in prostorskega izvora (levo, sredina, desno) na kodiranje v zgodnjih fazah slušnih področij in v glasovnem področju.
Kombinacija teh različnih značilnosti je dala skupno 18 pogojev (2 kategoriji x 3 valence x 3 lateralizacije), ki so bili predstavljeni v psevdonaključnem vrstnem redu v blokih 11 različnih zvokov (istega pogoja) v 12 različnih serijah po 6 minut. Poleg tega sta bila za opredelitev interesnih območij uporabljena dva lokalizacijska elementa, tj. kartiranje tonotopije; človeške vokalizacije.
Tristranska ANOVA s ponavljajočimi se meritvami za odzive BOLD je pokazala dvostranske pomembne učinke in interakcije v primarni slušni skorji, stranskih zgodnjih slušnih območjih in glasovnem območju.
Pozitivni vokali, predstavljeni na levi strani, so povzročili večjo aktivnost v ipsilateralni in kontralateralni primarni slušni skorji kot nevtralni ali negativni vokali ali kateri koli drugi dražljaji na katerem koli od treh položajev.
Desno, ne pa tudi levo območje L3 se je močneje odzivalo na (i) pozitivne vokalizacije, predstavljene ipsi- ali kontralateralno, kot na nevtralne ali negativne vokalizacije, predstavljene na istih položajih, in (ii) na nevtralne kot na pozitivne ali negativne nevokalizacije, predstavljene kontralateralno.
Poleg tega primerjava s prejšnjo študijo kaže, da lahko prostorski namigi povečajo čustveno valenco v zgodnjih fazah slušnih območij.
